Hama

Od kod ime Hama?

Hama (znanstveno Argyrosomus regius) je vrsta zelo cenjene bele ribe, ki jo je bilo pred sto leti po vsem Jadranskem morju v izobilju, največ na ustjih rek Cetine in Neretve, kjer jo je še danes mogoče najti. Zaradi izjemnega okusa, ki spominja na brancina, je bila med Dalmatinci nekdaj zelo priljubljena. Redkim primerkom, ki ribiče še danes kdaj pa kdaj presenetijo v mrežah, narečno rečejo krb.

Ta največja riba iz družine senc zraste do 230 centimetrov v dolžino, običajno tehta približno 50 kilogramov, lahko pa jih doseže tudi sto. Danes ta vrsta rib v Jadranu že sodi med ogrožene vrste, ni pa znano, ali so jo iztrebili ribiči z obsežnim izlovom, ali pa so za izginotje krivi spremenjeni biotski pogoji.

Hama ima ploščato podolgovato telo, v obliki razvlečene kapljice, njeno meso vsebuje zelo malo koščic. Zanimiva so njena velika usta, saj ima na čeljustih zobe razporejene v vzporednih vrstah, na spodnji čeljusti kar v treh. Je srebrnkaste barve, luske ji dodajo poseben bronast sijaj, njene plavuti so sive, notranjost ust pa je močne oranžno-rumene barve.

Živi v globini od 15 do 30 metrov, v pozni pomladi, ko je čas za parjenje, se približa obali, od tam pa, v manjših jatah, poišče zavetje v ustjih rek. Tam se Hame drstijo od aprila do julija, potem pa se vrnejo na odprto morje. Ta vrsta ribe je zelo občutljiva na temperature morja, zato poleti obišče severnejše vode v Jadranu, pozimi pa ji bolj prijajo južni deli. Sodi v rod rib roparic, prehranjuje se z manjšimi ribami, plavajočimi raki in glavonožci.

Nekateri ribogojci bi hamo radi oživili in gojeno ponudili gurmanom. Poskusili so jo vzgojiti številni ribogojci vzdolž Jadrana, na trgu so ponujali mlade, težke od dva do pet kilogramov, a se je izkazalo, da je vzreja te vrste ribe zelo zahtevna in negotova. Večina je svoj namen zato opustila, nekatere pa gojenje še vedno vznemirja in se igrajo z mislijo po novih poskusih.